Facebook oglaševanje z leti postaja vse širša tema. Vsak lahko prične »oglaševati« na tej platformi z le nekaj kliki, vseeno pa je za konkretno oglaševalsko akcijo in vidne rezultate treba poskrbeti za kar nekaj stvari. Po možnosti raje pred začetkom oglaševanja, saj kasneje v naglici samo gasimo požare.
Začnimo pri osnovah.
Facebook business page je odraz našega Facebook udejstvovanja. Da prebudi zaupanje pri strankah potrebuje vse elemente:
urejeno profilko in naslovno (cover) fotko, podatke o podjetju, predvsem pa redne objave in odgovore na morebitna vprašanja pod objavami. Če uporabnik v oglasu klikne na profil podjetja, namesto na povezavo v oglasu, in opazi, da je zadnja objava iz leta 2019, se bo vprašal o legitimnosti profila, hkrati pa tudi o legitimnosti samega oglasa. V nastavitvah Facebook strani
ne pozabimo povezati naše IG strani s FB stranjo, saj nam to kasneje omogoča preprosto oglaševanje na obeh platformah hkrati.
V nekaterih primerih lahko oglašujemo tudi brez Facebook strani, zadošča samo klasična spletna stran, ampak je tovrstni tip oglaševanja zelo omejen.
Tako imenovano »boostanje« objav preko telefona je sila preprosta reč. Pod objavo kliknemo boost post in že oglašujemo, ali bolje rečeno, Facebooku nakazujemo denar za vprašljive rezultate.
Vsaka resna oglaševalska akcija pa se rodi v Facebook Business managerju. Gre za vmesnik, ki združuje vse, kar potrebujemo za oglaševanje: dodajanje in odstranjevanje uporabnikov in njihovih vlog, upravljanje s stranmi in profili, nadzor nad pixli, ustvarjanje baz uporabnikov, katalogi ter seveda samo ukvarjanje z oglasi (ads manager). Pomembno je torej, da si ustvarimo BM, povežemo z njim naš Facebook business page, dodelimo vloge zaposlenim in se lotimo dela.
Zdaj, ko imamo business manager, lahko generiramo Facebook pixel. Gre za skupek kode, ki jo namestimo na spletno stran (oz. to namesto nas stori skrbnik spletne strani).
Ob pravilni implementaciji bo pixel zbiral podatke o uporabnikih, ki so imeli interakcijo z našo spletno stranjo ali oglasom.
Oglaševanje na konverzije ali celo na oglede spletne strani (landing page views)
je možno samo s pravilno nameščenim pixlom, saj drugače sistem nima podatkov, s katerimi hrani svoj algoritem. Preko teh podatkov se sistem uči, kdo so naši uporabniki, uporabi pa jih za boljše doseganje ciljev, npr. konverzij.
S pixlom pa se ne hrani le algoritem, ampak tudi mi – pridobimo namreč možnost kreacij baz uporabnikov (audience lists). Le-te uporabimo za ponovno targetiranje uporabnikov.
Najlepša stvar pixla je, da od trenutka, ko je nameščen na spletno stran, zbira podatke, tudi če ne ustvarimo prav nobene baze. Takrat, ko bazo potrebujemo, nastavimo parametre (npr. vsi uporabniki na spletni strani v zadnjih 60 dneh, vsi, ki so napravili transakcijo itn.) in sistem bo iz preteklih podatkov kreiral bazo uporabnikov, ki ustrezajo našim parametrom.
Dodatna prednost pixla in baz so lookalike audiences. To so uporabniki, ki so podobni naši izvirni »ciljki«. To je lahko baza uporabnikov, ki je podobna vsem, ki so se prijavili na naš mailing, praviloma pa je najboljša lookalike ciljka tista, ki jo kreiramo z liste naših preteklih kupcev.
Seveda nam nobena baza ne koristi, če se na njej nabira prah. Ko uredimo smiselne baze, jih le uporabimo. Bodimo pozorni na to, katera se obnese bolje in katera slabše.
NAMIG: Določene baze uporabnikov lahko kreirate tudi brez pixla, npr. bazo vseh, ki so v zadnjih XX dneh imeli interakcijo z vašo Facebook stranjo.
Skupaj s kreacijo pixla nam Facebook radodarno podeli tudi sveženj navodil za implementacijo pixel kode. Če navodilom sledimo v celoti, torej tudi v delu, ki govori o eventih, bomo med ustvarjanjem oglasov pridobili možnost optimizacije sistema na konverzije (add to cart, purchase…).
Če pa se kje zatakne, nam Facebook nudi možnost ročne implementacije eventov, podobno ciljem v Google analitiki. Nastavitev se skriva pod »Events manager« -> »create« -> custom conversion. Facebook omogoča celo način, v katerem se preko FB vmesnika preselite na vašo spletno stran, ponudi pa nam vse možne klikabilne gumbe, ki jih lahko uporabimo kot konverzije!
Možnosti je neomejeno, predvsem pa se spreminjajo na mesečni ravni, saj vse večje platforme množično delajo na tem, da konverzije približajo vsakdanjim uporabnikom.
NAMIG: Vseeno pri konverzijah obstajajo pasti, še posebej na tako majhnem trgu, kot je slovenski.
Facebook namreč potrebuje okoli 50 konverzijskih dogodkov na teden, da lahko zagotavlja optimalno delovanje svojega algoritma. Če mu ne moremo zagotoviti tolikšne količine konverzij, je bolje, da se preprosto odločimo za drug, bolj pogost konverzijski dogodek, naprimer initiate checkout namesto za purchase.
V današnjem blogu smo zajeli osnovno postavitev sistema, saj bi drugače zaplavali v dolžino romana. Naj na hitro omenimo samo še
kataloge. Brez njih si ne znamo predstavljati konverzijskega oglaševanja spletnih trgovin, saj
na relativno preprost način omogočajo algoritemsko oglaševanje oz. prikazovanje oglasov uporabnikom preko podatkov, ki jih Facebook dobi iz kataloga (ime artikla, cena, opis…) in pixla (podatki o uporabnikih).
Super, opravili smo večino nujnih zadev, čas da ob zasluženem pivu začnemo planirati dopust v eksotičnih krajih in ... Ne, ne, ne še! Realnost je taka, da smo njivo pravkar »preorali«, posadili pa nismo še ničesar. Kdo je naša ciljka, kaj je naš KPI, kateri tip kampanje izbrati, koliko sredstev namenimo kampanji ali ad setu, kakšne kreative in nagovore uporabiti …? Vse to so teme za nove bloge, ampak ne pozabimo:
vse se začne z dobro postavljenimi temelji!
Vseeno prilagamo nekaj hitrih namigov za nadaljevanje Facebook oglaševalske poti, podrobneje pa jih predstavimo v prihodnjih blogih (zato nas ne pozabite spremljati, da vam naši nasveti ne pobegnejo):
Copyright © 2021 Kokos Agency. Vse pravice pridržane.